Danes se gradijo velike hiše, tako ima vsak otrok lahko svojo sobo, stanovanja v več stanovanjskih hišah in blokih pa imajo še vedno problem, da imajo premalo sob, tako pridejo v poštev pogradi, ki rešijo marsikatero družino z več otroci. Meni osebno so bile sobe s pogradi vedno simpatične, tako si videl to povezanost med brati in sestrami, danes pa že ima lahko vsak svojo sobo in te sobe so danes precej večje, kot pa so bile včasih, ko je bila samo ena sobica za več otrok.

Sama sem že na začetku vedela, da želim stanovanje, ker sem v otroštvu prevečkrat videla, kako se moja dva starša ubijata za hišo in zemljo okoli nje. Vedno smo doma samo delali, nikoli nista imela časa za nas otroke, da bi se z nami kaj poigrala, tako sem si želela stanovanja, da bom imela čas za svoje otroke in danes res živim v trosobnem stanovanju, otroške sobice krasijo pogradi in prav lepo mi je slišati zvečer govorjenje otrok, ko spijo v isti sobi. Nikoli ne bi zamenjala za to, da bi vsak otrok imel svojo sobo. Videti je kako so povezani eden na drugega, kako lepi so večeri, ko imajo ob sebi brata ali sestro, da lažje zaspijo, pogradi so res idealna rešitev, da je lahko več otrok v eni sobi. 

Ko se pogovarjam z nekaterimi mamica, ki pravijo, da mora vsak otrok imeti svojo sobo, svoj mir, se ne strinjam z njimi, moji otroci imajo eno sobo in so daleč bolj srčni od katerih drugih otrok, ki so sami v veliki sobi. Pri nas so v sobi pogradi, ker je soba res velika in bi jo brez problemov lahko ločili na dve, nimamo te želje, mogoče potem, ko bodo otroci veliki, sedaj pa so pogradi tisti, ki rešujejo situacijo in družijo naše otroke in tako naj tudi ostane.