Vsako zimo z prijateljico komaj čakava, da se podava na bele strmine, se mi zdi, da to najino prijateljstvo še poglobi, posebej ko posedava in pijeva Lavazza kavo. Kako prijeten občutek je, ko se bliža najino smučanje, vsako leto rezervirava isti hotel in greva na isto smučišče, ker nama je tam prekrasno in vsako leto, ko prideva v hotel, se prijaviva, greva v tisto njihovo kavarno. Še preden greva do sobe in si naročiva Lavazza kavo, kjer začutiva tisti pravi občutek dopusta, takrat se končno umiriva, narediva plane in šele potem greva v najino sobo, da vse razpakirava.

Včasih ljudje pozabljamo, kako pomembno je, da si vzamemo čas zase, jaz rečem, da sem boljša mama, če imam dela preko glave, če moram na vse konce Slovenije, kot pa če bi samo sedela doma in čakala na otroke, da pridejo iz šole. Tako imam tudi jaz svoje želje in potrebe, ki jih skušam uresničevati, ker sem tako bolj srečen človek. Z prijateljico sva si podobne, obe obožujeva jutranjo kavo, skoraj nam kava več pomeni, kot sam zajtrk, v hotelu kjer vsako leto dopustujeva sva se navadili piti Lavazza kavo, čeprav nama prvo ni bila všeč, zdaj po treh letih, pa se smejiva, ker ko nama natakar prinese Lavazza kavo, prav zavohava ta vonj, ki je zaznamoval te najine počitnice. 

Sedaj bi bile žalostne, če bi kavarna zamenjala kavo, ker nama je Lavazza več kot kava, daje nam počitniški vonj. Te dni se vedno pošteno na smučava tako, da zvečer padeva v postelje in zaspiva kot dojenčka, potem pa zjutraj spet z Lavazza kavo greva novim dogodivščinam naproti. Čez dan nič kaj preveč ne posedava, ampak sva skozi aktivni smučarki, ker naju ta adrenalin kar vleče in vleče, seveda pa zato dlje posediva zjutraj na zajtrku, kjer se ne dava motiti, ko pridiši na mizo Lavazza kava.