Ko sem dopolnil 18 let, mi je oče plačal izpit za avto in motor. Takrat še nisem čutil želje, da bom enkrat vozil motor, ampak oče je razmišljal drugače. Danes sem mu hvaležen, da mi je plačal izpit za motor, ker sem tako lahko užival v vožnji z motorjem, kar je čisto nekaj drugega, kot vožnja z avtom. 

Tako sem vozil motor kar nekaj let, potem pa sem začutil, da bi ga prodal. Ko sem prvič pomislil, da bi ga prodal, mi je bilo žal, kajti še vedno sem mislil, da tako čutim trenutno, ne pa da je to res končna odločitev. Tako sem se končno odločil, da bom motor prodal in ga ne bom več vozil. V življenju naredimo določene odločitve in te so najboljše in pravilne, da se odločimo takrat, ko to začutimo, ker je sigurno prav. Posebej se mi je to zdelo prav za motor, kajti očitno se moje telo ni več počutilo, da bi vozil motor še leta naprej. Ker je bil motor res dobro ohranjen, sem ga prodal za lepo ceno. Vseeno sem imel malo grenkega priokusa in tako sklenil, da si bom za ta denar kupil stari kabrijolet. 

Nisem dolgo premišljeval, ampak sem se odločil takoj. Danes imam stari avto, ki ga vozim več kot novega. V njem se počutim noro dobro. To je bila prava odločitev in še danes mi ni žal. Saj veste kako pravijo, življenje gre naprej in nikakor ni prav, da skozi živimo eno, potrebno je živeti pestro in pošteno. 

Prodaja motorja je super odločitev v pravem času!

 …